Rastlinam, ki jih posadimo na vrtu, želimo zagotoviti najboljše pogoje za uspešno rast. Za rastlino je stres že presajanje, zmanjšamo ga pa z ustrezno pripravo tal. Največ dela bo z izrazito težkimi (glinenimi) in lahkimi (peščenimi) tlemi.

Težka tla

Težka tla pogosto ‘cmokajo’ pod nogami, ker odlično zadržujejo vlago. Vrtnarjenje na takšnih tleh je lahko zahtevno, saj večina rastlin slabše prenaša prekomerno vlago kot njeno pomanjkanje. Kljub temu pa imajo težka tla tudi pomembno prednost – izjemno bogata so s hranili. Za razliko od peščenih tal, kjer se hranila hitro izpirajo, težka tla zadržujejo minerale, ki jih vaše rastline nujno potrebujejo za rast.

Če želite izboljšati razmere na težkih tleh, lahko v sadilne jame dodate večjo količino organske snovi – na primer kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Uporabite lahko približno eno samokolnico organskega materiala na kvadratni meter grede.

Težave z zastajanjem vode lahko preprečite tudi z dvignjenimi gredami. Z višino med 30 in 60 centimetri boste ustvarili primerne pogoje za širok spekter rastlin. Gredo napolnite z mešanico komposta in vrtne zemlje, pri tem pa ne pozabite na ustrezne drenažne luknje, ki bodo omogočile odtekanje odvečne vode.

Sposobnost zadrževanja vode v takih tleh pa lahko izrabite v svojo korist, če izberete rastline, ki so primerne za težka tla. Pri grmovnicah lahko izbirate med dreni, denimo beli dren (Cornus alba), japonsko kerijo (Kerria japonica), hortenzijami (Hydrangea) in vejgelo (Weigela florida). Na težkih tleh bodo uspevale tudi različne sorte pahljačastega javorja (Acer palmatum). Če želite še nekaj več višine, lahko posadite črno brezo (Betula nigra) ali sivi javor (Acer griseum). Drevesi imata malce zavajajoče ime, saj je lubje pri črni brezi v čudovitih rožnato-rjavih tonih, medtem ko boste lahko pri sivem javorju občudovali rdečkasto-rjavo obarvano lubje.

Na rastišču s trajno vlažnimi tlemi se bodo dobro počutile tudi številne zelnate trajnice. Med njimi najdemo številne sorte perunik Iris ensata, I. laevigata in I. sibirica. V teh razmerah bodo odlično uspevali tudi številni jegliči, kot so denimo Primula florindae, P. pulverulenta in P. japonica. V senci lahko posadite vrtne kresnice (Astilbe), ki bodo čudovito dopolnile grede s svojimi metličastimi socvetji v beli ali rožnati barvi. V kotičke trate lahko posadite logarico, Fritillaria meleagris. Poleg škrlatno cvetočih, ki jih lahko občudujemo tudi v naravi, lahko v vrtnarijah najdete tudi njeno belo obliko.

Peščena tla

Peščena tla imajo zelo nizko sposobnost zadrževanja vode, saj so sestavljena iz večjih delcev, med katerimi deževnica hitro odteka. Zaradi tega so rastline na takšnih tleh pogosto izpostavljene suši, kar se lahko kaže v njihovem venenju ali celo propadu, če niso prilagojene na sušne razmere. Poleg vode se iz lahkih tal hitro izpirajo tudi hranila, ki z deževnico odtekajo v globlje plasti. Zato je za uspešno vrtnarjenje na peščenih tleh ključno, da izberete rastline, ki dobro prenašajo sušo in niso preveč zahtevne glede hranil.

Podobno kot težka tla lahko tudi peščana izboljšamo z dodatkom organske snovi, s čimer boste povečali njihovo sposobnost zadrževanja vode. Organska snov bo delovala kot zalogovnik vode, saj jo bo vpila ob dežju in nato postopoma sproščala, kar rastlinam omogoča boljši dostop do vlage. V ta namen lahko uporabite domač kompost ali zrel hlevski gnoj, ki ga vkopljete v tla približno 1 do 2 lopati globoko. Za zmanjšanje izparevanja vode vsako pomlad dodajte na površino plast organske snovi med rastline v obliki zastirke. Priporočena debelina je vsaj 5 cm, saj takšna plast učinkovito zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal. Poleg komposta lahko skozi leto uporabljate tudi lubje kot zastirko – ne le da zadržuje vlago, temveč tudi uspešno zavira rast plevelov.

Seveda pa lahko najdemo številne rastline, ki bodo prav vesele bolj sušnatih tal. Med grmovnicami se bodo na sušnem rastišču odlično počutila sirski oslez (Hibiscus syriacus) in metuljnik (Buddleja). Različne sorte oslezov zacvetijo z velikimi do 10 cm enostavnimi ali polnimi cvetovi. Pri metuljniku pa boste lahko občudovali njegova čudovita socvetja, ki bo preko poletja tudi polna metuljev. Na sušnem rastišču se bo odlično počutil tudi japonski šipek (Rosa rugosa), ki je ena izmed redkih vrtnic, ki jim ustrezajo lahka peščena tla. Za velike bele ali rožnate cvetove, ki jim bodo sledili še živahni rdeči plodovi, izberite sorti Alba ali Rubra. Za dodatno višino posadite gledičijo (Gleditsia triacanthos) ali robinijo (Robinia pseudoacacia).

Tudi nekaterim trajnicam ustrezajo lahka peščena tla. Med nezahtevnimi rastlinami primernimi za sušna tla so rman (Achillea millefolium), krvomočnice (Geranium) in maslenice (Hemerocallis). Rman in maslenice bodo ne glede na sorto na sušnih tleh odlično uspevale, tudi če jim ne namenimo nobene nege. Pri krvomočnicah pa izberite sorti Dreamland in Rozanne, ki se dobro počutita tudi na nekoliko bolj sušnih tleh. Za nekoliko višje rastline posadite akant (Acanthus mollis ali A. spinosus), mleček (Euphorbia characias subsp. wulfenii) ali bodoglavec (Echinops ritro). Vse tri vrste bodo dosegle vsaj meter višine, pri čemer pa bo mleček potreboval na gredi nekoliko več prostora kot preostali dve vrsti. Na peščenih tleh se bodo odlično počutile tudi različne okrasne čebulice in enoletnice. Med okrasnimi čebulicami so odlična izbira okrasni luki, vrsta Allium atropurpureum, ki bodo gredi dodali nekaj navpične razgibanosti.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar